V nedeljo, 21. aprila 2024, bo 11.00 uri pri spomeniku pri Črni jami proslava ob 80. obletnici požiga bencina v Postojnski jami. Na slovesnosti se bomo spomnili dogodka v noči iz 22. na 23. april 1944, ko je skupina partizanskih diverzantov skozi Črno jamo vstopilo v sistem Postojnske jame in zažgala dvanajst vagonov goriva, namenjenega boju proti zaveznikom.
Vljudno vabljeni!
»Del diverzantske enote je bil tudi Idrijski junak in častni član Združenja vojaških gornikov polkovnik Srečko Tušar, ki se mu bodo njegovi vaščani še posebej poklonili.
Štab 31. divizije se je po prihodu iz Cerkniškega območja namestil v Predjamskem gradu, od koder je vodil večino diverzantskih akcij, kot so rušenje železniških tirov, daljnovodov, telefonsko-telegrafskih stebrov itd. Vzpostavil je tudi povezavo s političnimi aktivisti, preko katerih so izvedeli za obstoj velike količine goriva v Postojnski jami, s katerim je okupator oskrboval nemške motorizirane enote v Slovenskem primorju in v severni Italiji. Po pridobljenih podatkih naj bi se tam nahajalo od 12 do 25 vagonov goriva.
Štab 31. divizije je za izvedbo diverzije določil minersko četo 16. brigade Janka Premrla – Vojka in nekaj obveščevalcev, tako da je ekipo sestavljalo 18 borcev. Diverzijo je vodil obveščevalec brigade Tadej Sadevski – Tomo, ekipo minerjev pa poveljnik minerske čete Srečko Tušar, za vodiča pa je bil izbran g. Sajavec, ki je pred vojno delal kot vodič v Postojnski jami (Bošnjak, 1983, 246).
Na večer 22. aprila 1944 je prva skupina borcev postavila zasedo severno od Postojne, na cesti vzporedni z glavno cesto Ljubljana – Postojna, ki pelje proti Črni jami. Druga skupina je bila postavljena na jugozahodni strani iste komunikacije, ki je preprečevala intervencijo nasprotnika in zaščitila vrnitev minerske ekipe. Na vhodu v jamo je bil postavljen stražar s kurirjem za vzpostavitev zveze z minerji v jami. Preden so minerji vstopili v jamo, so morali s krampi in kiji odpreti dvoje kovinskih vrat. Po prehojenih 700 m so morali prebiti še 70 cm debeli zid, ki jih je ločeval od mesta diverzije. Preden so začeli z miniranjem, so določili položaj puškomitraljeza, da je imel pregled nad skladiščem. Ker je bilo vrtanje v sode naporno in počasno, so se sodov lotili s krampi, kar so opazili nemški stražarji in s streljanjem opozorili še ostale. Puškomitraljez je odprl »ogenj« po sovražniku in uničil reflektor, ki je osvetljeval skladišče. Nemci so napadli in pri tem z ročnimi bombami ranili puškomitraljeza, vendar so imeli minerji kljub temu dovolj časa, da so opravili delo in se umaknili pred eksplozijo. Prva in druga skupina pred jamo sta uspešno branili svoje položaje in s tem omogočili umik minerjev iz jame.
O uspešni akciji je poročala radijska postaja »Slobodna Jugoslavija« ter tudi druge.«
Vir: Diverzantsko bojevanje na Slovenskem med drugo svetovno vojno (Kristjan Kovačič).
Avtor in fotografije: Marjan Platiše (Facebook)
Vojašnica Boštjana Kekca